0

Diagnostika lajmske borelioze – intervju z infektologom

Borelioza je bakterijska bolezen, ki jo prenaša klop. Zanjo, za razliko od klopnega meningitisa, nimamo cepiva. Zato je zaščita pred odhodom v naravo nujna. Kako se zaščititi in ukrepati ob morebitni okužbi, nam je razložil infektolog prim.mag. Branko Šibanc.

Če mislite, da ste okuženi z borelijo in ne najdete razumevanja pri osebnem zdravniku, se lahko obrnete tudi na Društvo bolnikov z boreliozo.

Kakšna je razlika med klopnim meningitisom (KME) in boreliozo? Povzročitelj je v prvem primeru virus, v drugem bakterija. KME ne zdravimo z antibiotiki, zato priporočamo cepljenje, medtem ko za boreliozo cepiva nimamo, bakterijo pa lahko uničimo z antibiotikom. Čas prisesanja klopa za verjetnost okužbe z virusom KME ni pomemben, pri boreliozi pa se verjetnost bakterijske okužbe močno poveča na vsakih 24 ur prisesanja. KME je lahko smrten, neposredne smrti zaradi borelioze pa v Sloveniji še nismo zabeležili.

Kaj torej je borelioza in kako se z njo okužimo? Borelioza je bakterijska bolezen, ki jo povzroča Borrelia burgdorferi, prenaša pa jo isti klop kot KME, zato lahko po vbodu enega klopa zbolimo zaradi dvojne okužbe. Klop je prenašalec bakterije, ki jo v času sesanja krvi prenese na bolnika. Čas sesanja je pomemben pri prenosu borelije v telo, zato je pomembno, da klopa čim prej odstranimo. Pri tem ga ne smemo zmečkati, saj se verjetnost prenosa okužbe s tem poveča.

Kako razširjena je borelioza v Sloveniji? Bolezen je prisotna v vseh slovenskih pokrajinah, kjer so prisotni klopi – je endemična. Letno zabeležimo med  4000 in 6000 novih okuženih bolnikov. Ocenjujemo, da je zaradi nedoslednosti prijav kot nepoznavanja obolenja med bolniki to število vsaj petkrat večje. Glede na število prebivalcev smo v Sloveniji z incidenco več kot 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev najbolj ogrožena populacija prebivalcev na svetu.

Kakšni so znaki okužbe in kako jih prepoznamo? Borelioza je bakterijska okužba, ki jo prenaša klop. Cepivo proti boreliozi ne obstaja, zato je treba nameniti še večjo pozornost zaščiti telesa z ustreznimi sredstvi in oblačili. Praviloma (ni nujno!) se po vbodu klopa na mestu vboda po 48 urah ali več pojavi rdečina, ki je lahko kolobarjasta (ni nujno!) in v nekaj dneh preraste v premer pet centimetrov in praviloma ne izgine pred iztekom enega tedna. Eritem se lahko širi več tednov, praviloma je povsem neboleč, lahko le blago srbi ali skeli. Nekateri bolniki imajo ob tem dodatne težave, kot so glavoboli, bolečine v mišicah, blago povišano telesno temperaturo.

Rdečina nato praviloma sama izgine, s čimer pa nismo ozdraveli. Čez nekaj tednov se lahko pojavi vnetje sklepov, vnetje srčne mišice ali pa zaradi prodora v živčni sistem bolnik zboli za borelijskim meningitisom. Eritem se lahko občasno pojavi tudi na mestu, kjer klop ni bil prisesan, pri otrocih pa pogosto vidimo številne kolobarjaste eriteme, ki zahtevajo napotitev k infektologu. Kakšna faza borelioze se lahko pojavi tudi brez predhodnega eritema. Velja poudariti, da lahko borelija prizadene vsak organ in povzroči njegovo vnetje, zato jo imenujemo tudi veliki posnemovalec, saj poteka podobno kot marsikatera druga bolezen.

Kdaj je treba k zdravniku? Vsak sum na okužbo po vbodu klopa terja takojšnjo obravnavo pri zdravniku. Prvo fazo borelioze naj zdravi osebni zdravnik. Ob sumu na napredovalo borelijsko okužbo pa bo izbrani zdravnik praviloma opravil krvne preiskave in vas napotil k infektologu.

Kakšne so posledice borelioze in ali je ozdravljiva? V kolikor bolezen prepoznamo pravočasno in jo ustrezno zadostno zdravimo z antibiotiki, praviloma popolnoma ozdravimo. V primeru zakasnelega zdravljenja in redkeje tudi v primeru ustrezne terapije, pa lahko bolezen vseeno napreduje in prizadene tarčne organe. Tako lahko pride do vnetja srčne mišice, vnetja centralnega ali perifernega živčnega sistema, tanjšanja kože, motenj vida, paraliz. Kljub zdravljenju bolnikom lahko ostanejo težave, ki jih danes opredeljujemo z nazivom post – lajmski sindrom. Ti bolniki navajajo predvsem neopredeljene bolečine v mišicah, sklepih, imajo pogoste glavobole, motnje v koncentraciji, motnje kratkoročnega spomina, razdražljivost, motnje spalnega ciklusa, zmanjšan libido, depresijo.

Kaj lahko storimo sami, da se kar najbolje zavarujemo in zaščitimo pred okužbo? Najpomembnejše je preprečevanje klopovih vbodov. Izogibanje okuženim področjem je največkrat nemogoče (zlasti pri boreliozi, ki je povsod po Sloveniji), zato sta bistvena samopregledovanje in nošenje svetlih, gladkih oblačil. Kratki rokavi in kratke hlače za v gozd in jase niso primerni. Nogavice potegnemo čez zavihke dolgih hlač. V tujini (npr. Avstriji) je nameščenih ob gozdovih veliko opozorilnih tabel o nevarnosti klopov. Po vrnitvi domov se je treba preobleči, oblačilo izsušiti v sušilnem stroju, saj vroč zrak klopa najhitreje uniči. Svetujemo, da pregledate celo telo in se nato stuširate. V primeru vboda je treba klopa odstraniti, ob čemer poskušajte odstraniti celega in brez kemikalij. Kožo nato razkužite, klopa pa uničite in varno odstranite. Lahko ga pošljete na testiranje.

prim.mag. Branko Šibanc, predsednik Društva bolnikov z boreliozo  

GitGud

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja