0

V posameznih predelih države je lahko okužena tudi polovica klopov

Slovenija sodi med države, kjer je verjetnost okužb, ki jih prenašajo klopi, izjemno visoka, okužbe pa lahko resno ogrozijo zdravje. Za najtežjo bolezen, klopni meningoencefalitis, ki jo lahko preprečimo s cepljenjem, ni zdravila. Za najpogostejšo lajmsko boreliozo in redko humano granulocitno anaplazmozo, ki ju zdravijo z antibiotiki, ni cepiva. Zato se je treba pred klopi ustrezno zaščititi tudi z oblačili in repelenti ter po prisesanju klope čim prej odstraniti iz kože.

Z borelijami okuženi klopi so razširjeni po vsej Sloveniji, s povzročiteljem klopnega meningoencefalitisa okuženih klopov je največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. Tveganju okužbe so izpostavljeni ljudje vseh starosti, tudi otroci, še posebno tisti, ki se veliko gibajo v naravi ali opravljajo aktivnosti na prostem. Zadnji dve leti število okuženih znova narašča.

Brezsimptomne okužbe

»Uspešnost zdravljenja pri najpogostejši okužbi, ki jo prenašajo klopi, lajmski boreliozi, je odvisna od zgodnjega odkritja bolezni, razloži akademik prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Še bolje je, da okuženega klopa čim prej odstranimo, saj pride do okužbe od 18 do 24 ur po njegovem prisesanju. Veliko hitreje, vsega deset minut, za okužbo potrebuje virus klopnega meningoencefalitisa. Okužbo z njim prenaša manj kot odstotek klopov, delež klopov, ki so nosilci borelioz, pa je v posameznih predelih pri nas več kot petdesetodstoten, opozarja Strle. Kot pravi, vsi ljudje po prenosu okužbe ne zbolijo, okužba se lahko pokaže zgolj s tvorbo protiteles in povsem brez simptomov. »Brezsimptomnih okužb je zelo veliko. Ocenjuje se, da jih je pri okužbi z virusom klopnega meningoencefalitisa tri četrtine oziroma od 75 do 98 odstotkov, pri lajmski boreliozi pa približno polovica okužb,« pravi Sterle.

Bolnike s klopnim meningoencefalitisom, ki je resno virusno vnetje osrednjega živčevja, zdravijo zgolj simptomatsko, saj zdravila ni in lahko le lajšajo posamezne simptome bolezni. Zaradi teže bolezni, bolnišničnega zdravljenja in včasih dolgotrajne rehabilitacije pomeni klopni meningoencefalitis številne neprijetnosti in stiske za pacienta pa tudi svojce, kakor tudi veliko finančno breme, izpostavlja Strle; Bolezen bi lahko preprečili s cepljenjem. A se pri nas redno cepi le sedem odstotkov prebivalstva, v podobno ogroženi Avstriji pa več kot 80 odstotkov.

Dve fazi bolezni

Prva faza bolezni pri meningoencefalitisu se začne približno teden dni po vbodu klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni do treh tednov, v drugi fazi bolezni simptomi stopnjujejo. Izrazijo se z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, tresenjem rok in jezika, včasih z motnjami zavesti in zbranosti. Pri 5 do 10 odstotkih bolnikov se pojavijo ohromitve, približno odstotek obolelih umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju.

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu strokovnjaki priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje opravi še pred aktivnostjo klopov, torej pred začetkom toplejšega obdobja. Drugi odmerek sledi prvemu po enem mesecu, tretji pa čez 5 do 12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, pozneje pa na pet let, da se ohrani ustrezna raven zaščite. Cepljenje se lahko opravi na območnih enotah NIJZ in pri izbranih zdravnikih.

Lajmska borelioza je razširjena po vsej Sloveniji. »Na leto naštejemo tudi več kot 6000 novih primerov bolezni in smo glede na incidenco, ki lahko v posameznih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija v svetu,« je povedala Ondina Jordan Markočič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Cepiva ni, možnost okužbe lahko pomembno zmanjšamo s primerno zaščito z oblačili in repelenti in čimprejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov. Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe trajajo nekaj tednov do mesecev. Že v času kožnih sprememb ali pa v prvih mesecih po izginitvi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Pravočasno zdravljenje z antibiotiki je dokaj uspešno, težji potek je pri zastaranih oblikah bolezni, ki pa v Evropi še ni terjala smrtnih žrtev.

 

https://www.dnevnik.si/1042817428

GitGud

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *