0

V posameznih predelih države je lahko okužena tudi polovica klopov

Slovenija sodi med države, kjer je verjetnost okužb, ki jih prenašajo klopi, izjemno visoka, okužbe pa lahko resno ogrozijo zdravje. Za najtežjo bolezen, klopni meningoencefalitis, ki jo lahko preprečimo s cepljenjem, ni zdravila. Za najpogostejšo lajmsko boreliozo in redko humano granulocitno anaplazmozo, ki ju zdravijo z antibiotiki, ni cepiva. Zato se je treba pred klopi ustrezno zaščititi tudi z oblačili in repelenti ter po prisesanju klope čim prej odstraniti iz kože.

Z borelijami okuženi klopi so razširjeni po vsej Sloveniji, s povzročiteljem klopnega meningoencefalitisa okuženih klopov je največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. Tveganju okužbe so izpostavljeni ljudje vseh starosti, tudi otroci, še posebno tisti, ki se veliko gibajo v naravi ali opravljajo aktivnosti na prostem. Zadnji dve leti število okuženih znova narašča.

Brezsimptomne okužbe

»Uspešnost zdravljenja pri najpogostejši okužbi, ki jo prenašajo klopi, lajmski boreliozi, je odvisna od zgodnjega odkritja bolezni, razloži akademik prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Še bolje je, da okuženega klopa čim prej odstranimo, saj pride do okužbe od 18 do 24 ur po njegovem prisesanju. Veliko hitreje, vsega deset minut, za okužbo potrebuje virus klopnega meningoencefalitisa. Okužbo z njim prenaša manj kot odstotek klopov, delež klopov, ki so nosilci borelioz, pa je v posameznih predelih pri nas več kot petdesetodstoten, opozarja Strle. Kot pravi, vsi ljudje po prenosu okužbe ne zbolijo, okužba se lahko pokaže zgolj s tvorbo protiteles in povsem brez simptomov. »Brezsimptomnih okužb je zelo veliko. Ocenjuje se, da jih je pri okužbi z virusom klopnega meningoencefalitisa tri četrtine oziroma od 75 do 98 odstotkov, pri lajmski boreliozi pa približno polovica okužb,« pravi Sterle.

Bolnike s klopnim meningoencefalitisom, ki je resno virusno vnetje osrednjega živčevja, zdravijo zgolj simptomatsko, saj zdravila ni in lahko le lajšajo posamezne simptome bolezni. Zaradi teže bolezni, bolnišničnega zdravljenja in včasih dolgotrajne rehabilitacije pomeni klopni meningoencefalitis številne neprijetnosti in stiske za pacienta pa tudi svojce, kakor tudi veliko finančno breme, izpostavlja Strle; Bolezen bi lahko preprečili s cepljenjem. A se pri nas redno cepi le sedem odstotkov prebivalstva, v podobno ogroženi Avstriji pa več kot 80 odstotkov.

Dve fazi bolezni

Prva faza bolezni pri meningoencefalitisu se začne približno teden dni po vbodu klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni do treh tednov, v drugi fazi bolezni simptomi stopnjujejo. Izrazijo se z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, tresenjem rok in jezika, včasih z motnjami zavesti in zbranosti. Pri 5 do 10 odstotkih bolnikov se pojavijo ohromitve, približno odstotek obolelih umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju.

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu strokovnjaki priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje opravi še pred aktivnostjo klopov, torej pred začetkom toplejšega obdobja. Drugi odmerek sledi prvemu po enem mesecu, tretji pa čez 5 do 12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, pozneje pa na pet let, da se ohrani ustrezna raven zaščite. Cepljenje se lahko opravi na območnih enotah NIJZ in pri izbranih zdravnikih.

Lajmska borelioza je razširjena po vsej Sloveniji. »Na leto naštejemo tudi več kot 6000 novih primerov bolezni in smo glede na incidenco, ki lahko v posameznih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija v svetu,« je povedala Ondina Jordan Markočič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Cepiva ni, možnost okužbe lahko pomembno zmanjšamo s primerno zaščito z oblačili in repelenti in čimprejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov. Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe trajajo nekaj tednov do mesecev. Že v času kožnih sprememb ali pa v prvih mesecih po izginitvi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Pravočasno zdravljenje z antibiotiki je dokaj uspešno, težji potek je pri zastaranih oblikah bolezni, ki pa v Evropi še ni terjala smrtnih žrtev.

 

https://www.dnevnik.si/1042817428

0

Diagnostika lajmske borelioze – intervju z infektologom

Borelioza je bakterijska bolezen, ki jo prenaša klop. Zanjo, za razliko od klopnega meningitisa, nimamo cepiva. Zato je zaščita pred odhodom v naravo nujna. Kako se zaščititi in ukrepati ob morebitni okužbi, nam je razložil infektolog prim.mag. Branko Šibanc.

Če mislite, da ste okuženi z borelijo in ne najdete razumevanja pri osebnem zdravniku, se lahko obrnete tudi na Društvo bolnikov z boreliozo.

Kakšna je razlika med klopnim meningitisom (KME) in boreliozo? Povzročitelj je v prvem primeru virus, v drugem bakterija. KME ne zdravimo z antibiotiki, zato priporočamo cepljenje, medtem ko za boreliozo cepiva nimamo, bakterijo pa lahko uničimo z antibiotikom. Čas prisesanja klopa za verjetnost okužbe z virusom KME ni pomemben, pri boreliozi pa se verjetnost bakterijske okužbe močno poveča na vsakih 24 ur prisesanja. KME je lahko smrten, neposredne smrti zaradi borelioze pa v Sloveniji še nismo zabeležili.

Kaj torej je borelioza in kako se z njo okužimo? Borelioza je bakterijska bolezen, ki jo povzroča Borrelia burgdorferi, prenaša pa jo isti klop kot KME, zato lahko po vbodu enega klopa zbolimo zaradi dvojne okužbe. Klop je prenašalec bakterije, ki jo v času sesanja krvi prenese na bolnika. Čas sesanja je pomemben pri prenosu borelije v telo, zato je pomembno, da klopa čim prej odstranimo. Pri tem ga ne smemo zmečkati, saj se verjetnost prenosa okužbe s tem poveča.

Kako razširjena je borelioza v Sloveniji? Bolezen je prisotna v vseh slovenskih pokrajinah, kjer so prisotni klopi – je endemična. Letno zabeležimo med  4000 in 6000 novih okuženih bolnikov. Ocenjujemo, da je zaradi nedoslednosti prijav kot nepoznavanja obolenja med bolniki to število vsaj petkrat večje. Glede na število prebivalcev smo v Sloveniji z incidenco več kot 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev najbolj ogrožena populacija prebivalcev na svetu.

Kakšni so znaki okužbe in kako jih prepoznamo? Borelioza je bakterijska okužba, ki jo prenaša klop. Cepivo proti boreliozi ne obstaja, zato je treba nameniti še večjo pozornost zaščiti telesa z ustreznimi sredstvi in oblačili. Praviloma (ni nujno!) se po vbodu klopa na mestu vboda po 48 urah ali več pojavi rdečina, ki je lahko kolobarjasta (ni nujno!) in v nekaj dneh preraste v premer pet centimetrov in praviloma ne izgine pred iztekom enega tedna. Eritem se lahko širi več tednov, praviloma je povsem neboleč, lahko le blago srbi ali skeli. Nekateri bolniki imajo ob tem dodatne težave, kot so glavoboli, bolečine v mišicah, blago povišano telesno temperaturo.

Rdečina nato praviloma sama izgine, s čimer pa nismo ozdraveli. Čez nekaj tednov se lahko pojavi vnetje sklepov, vnetje srčne mišice ali pa zaradi prodora v živčni sistem bolnik zboli za borelijskim meningitisom. Eritem se lahko občasno pojavi tudi na mestu, kjer klop ni bil prisesan, pri otrocih pa pogosto vidimo številne kolobarjaste eriteme, ki zahtevajo napotitev k infektologu. Kakšna faza borelioze se lahko pojavi tudi brez predhodnega eritema. Velja poudariti, da lahko borelija prizadene vsak organ in povzroči njegovo vnetje, zato jo imenujemo tudi veliki posnemovalec, saj poteka podobno kot marsikatera druga bolezen.

Kdaj je treba k zdravniku? Vsak sum na okužbo po vbodu klopa terja takojšnjo obravnavo pri zdravniku. Prvo fazo borelioze naj zdravi osebni zdravnik. Ob sumu na napredovalo borelijsko okužbo pa bo izbrani zdravnik praviloma opravil krvne preiskave in vas napotil k infektologu.

Kakšne so posledice borelioze in ali je ozdravljiva? V kolikor bolezen prepoznamo pravočasno in jo ustrezno zadostno zdravimo z antibiotiki, praviloma popolnoma ozdravimo. V primeru zakasnelega zdravljenja in redkeje tudi v primeru ustrezne terapije, pa lahko bolezen vseeno napreduje in prizadene tarčne organe. Tako lahko pride do vnetja srčne mišice, vnetja centralnega ali perifernega živčnega sistema, tanjšanja kože, motenj vida, paraliz. Kljub zdravljenju bolnikom lahko ostanejo težave, ki jih danes opredeljujemo z nazivom post – lajmski sindrom. Ti bolniki navajajo predvsem neopredeljene bolečine v mišicah, sklepih, imajo pogoste glavobole, motnje v koncentraciji, motnje kratkoročnega spomina, razdražljivost, motnje spalnega ciklusa, zmanjšan libido, depresijo.

Kaj lahko storimo sami, da se kar najbolje zavarujemo in zaščitimo pred okužbo? Najpomembnejše je preprečevanje klopovih vbodov. Izogibanje okuženim področjem je največkrat nemogoče (zlasti pri boreliozi, ki je povsod po Sloveniji), zato sta bistvena samopregledovanje in nošenje svetlih, gladkih oblačil. Kratki rokavi in kratke hlače za v gozd in jase niso primerni. Nogavice potegnemo čez zavihke dolgih hlač. V tujini (npr. Avstriji) je nameščenih ob gozdovih veliko opozorilnih tabel o nevarnosti klopov. Po vrnitvi domov se je treba preobleči, oblačilo izsušiti v sušilnem stroju, saj vroč zrak klopa najhitreje uniči. Svetujemo, da pregledate celo telo in se nato stuširate. V primeru vboda je treba klopa odstraniti, ob čemer poskušajte odstraniti celega in brez kemikalij. Kožo nato razkužite, klopa pa uničite in varno odstranite. Lahko ga pošljete na testiranje.

prim.mag. Branko Šibanc, predsednik Društva bolnikov z boreliozo  

0

Dokazna definicija kronične lajmske bolezni, objavljena v reviji Antibiotiki

Mednarodno združenje za lajmsko boreliozo in pridružene bolezni (ILADS) je objavilo, da je njihov članek “Kronična lajmska bolezen”: dokazilo – opredelitev delovne skupine ILADS”, objavljen v reviji “Antibiotiki” v okviru posebne številke “Antibiotična odpornost borelije”

V prispevku, objavljenem 16. decembra 2019, je podana opredelitev kronične lajmske bolezni (CLD), ki temelji na dokazih. Članek je dostopen na naslednji povezavi: https://www.mdpi.com/2079-6382/8/4/269.

ILADS definira KLB- kronično lajmsko bolezen kot večsistemsko bolezen s širokim naborom simptomov, ki so neprekinjeno ali občasno prisotni najmanj šest mesecev. KLB je posledica aktivne in trajajoče okužbe katerega koli od več patogenih članov kompleksa Borrelia burgdorferi sensu lato (Bbsl). Delovna skupina ILADS je opravila sistematični pregled več kot 250 strokovno pregledanih prispevkov, da je opredelila klinični spekter KLB. Ta definicija KLB, ki temelji na dokazih, pojasnjuje pomen izraza in potrjuje, da lahko kronične in trajajoče okužbe z Bbsl povzročijo kronično bolezen. Uporaba te definicije kronične lajmske borelioze bo spodbudila boljše razumevanje okužbe in olajšala prihodnje raziskave. Samuel Shor, dr. med., glavni avtor, pravi: “Pri vzpostavljanju znanstvene podlage naše definicije ILADS zavračamo trditve, da kronična lajmska bolezen ne obstaja, in spodbujamo raziskovalce, naj se lotijo dela, ki bo na koncu izboljšalo rezultate in življenje bolnikov.”

https://www.ilads.org/evidence-based-definition-of-chronic-lyme-disease-published-in-antibiotics-journal/