0

Po 25 letih so resne komplikacije lajmske borelioze prepoznane pri Svetovni zdravstveni organizaciji

18. junija 2018 je WHO – Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) izdala novo 11. Revizijo ICD-11 mednarodne klasifikacije bolezni (MKB- 11).

ICD10 kode so do sedaj namreč prepoznavale komplikacije borelioze le kot madež (eritem), ki lahko nastane po piku klopa, polinevropatijo in artritis, ne pa tudi številnih usodnih komplikacij in bolezenskih stanj zaradi okužbe z borelijo in koinfekcijami.

To je pomenilo za mnoge paciente z boreliozo, da potrebe po zdravljenju niso bile prepoznane in zdravljenje ni bilo krito z nacionalnimi zdravstvenimi sistemi. Združeni narodi (UN) so prepoznali, da gre pri lajmski boreliozi za kršenje 14 človekovih pravic (kot so pravica do življenja, dela, družine, ustreznega standarda zdravljenja,idr.),  saj so  dosedanje kode, kot je bilo ugotovljeno, bazirale na znanosti, ki so v veliki meri temeljile na konfliktu interesov IDSA (Infectious Diseases Society of America).Te kode so veljale globalno po svetu.

Kode MKB-11 prinašajo prelomno priznanje nekaterih življenjsko nevarnih zapletov pri lajmski boreliozi. Nove kode tako sedaj priznavajo denimo demenco (Alzheimerjevo bolezen/Parkinsonovo bolezen) zaradi borelioze, propad mielinskih celic, ki tvorijo ovojnice živčnih vlaken (proces, ki se odvija tudi pri multipli sklerozi), lajmsko nevroboreliozo (prizadetost živčevja, ki lahko zajame centralno in/ali periferno živčevje), lajmski artritis, lajmski karditis (motnje v prevajanju impulzov, motnje srčnega ritma, vnetje osrčnika, vnetje srčne mišice …), oftalmološko lajmsko boreliozo (vnetja očesnih struktur), lajmski hepatitis, bolezen ledvic in urotrakta, bolezni pljuč in bronhijev, latentno boreliozo, lajmske nevropsihiatrične manifestacije, in druge nespecifične bolezni…, ter celo prirojeno lajmsko boreliozo.

Nove kode MKB-11 so začele veljati v maju 2019 in so zavezujoče za vse države, z uporabo najkasneje do konca leta 2021.

Sporočilo za javnost WHO ICD-11, Jenna Luche Thayer

https://globallymealliance.org/news/ground-breaking-recognition-lyme-borreliosis-11th-international-classification-diseases/

Kršenje človekovih pravic https://www.amazon.com/Situation-Rights-Defenders-Relapsing-Borreliosis/dp/1722988061

S posredovanjem  prosojnic za nadaljnje informiranje in z dovoljenjem avtorice, direktorice začasnega komiteja za boreliozo  pri WHO, Jenne Luche -Thayer, lahko

 povezavo  do prispevka Dublin ICD11 J.Luche Thayer  najdete tukaj.

 

 

 

0

Sprejeta Resolucija Evropskega parlamenta o lajmski boreliozi z dne 15.11. 2018

Parlament poziva k reševanju zaskrbljujočega širjenja lajmske bolezni. EU bi morala pripraviti načrte za boj proti bolezni, tihi epidemiji, ki jo širijo klopi, ki še vedno ni diagnosticirana in prizadene približno milijon Evropejcev. Evropski parlamentarci menijo, da je obseg epidemije evropski zdravstveni problem in pozivajo države članice, naj delijo epidemiološke podatke in poročila. Evropska komisija bi morala pripraviti načrt za boj proti tej bolezni na ravni EU.

Poslanci pravijo, da pravi obseg lajmske borelioze v EU ni znan zaradi pomanjkanja statističnih podatkov o tej bolezni in zelo široke raznolikosti definicij in metod za odkrivanje, diagnosticiranje in zdravljenje v EU. Mnogi pacienti niso dovolj hitro diagnosticirani in nimajo dostopa do ustreznega zdravljenja. Bolezen je premalokrat diagnosticirana zaradi težav pri odkrivanju njenih simptomov in odsotnosti ustreznih diagnostičnih testov.

Evropska komisija bi morala vzpostaviti enotne programe nadzora in sodelovati z državami članicami pri omogočanju standardiziranih diagnostičnih testov in zdravljenja.

Poslanci pozivajo tudi k obveznemu poročanju v vseh državah članicah, ki jih je bolezen prizadela, in k spodbujanju posameznih ukrepov za preprečevanje in nadzor klopov, da se prepreči širjenje bakterije Borrelia.

Ozadje

Lajmka borelioza je najpogostejša zoonotska bolezen v Evropi, po ocenah je letno 650 000 – 850 000 novih primerov, njena pojavnost je večja v srednji Evropi. Okužba se pojavi v spomladansko poletnem času (od aprila do oktobra), borelioza pa je prepoznana kot poklicna bolezen za kmete, gozdarske delavce in raziskovalce na terenu.

Zdi se, da se okuženi klopi in bolezen geografsko širijo, primere pa  zdaj beležijo tudi na višjih nadmorskih višinah in širinah ter v mestih. Domnevni vzroki so med drugim spremembe v rabi zemljišč s pogozdovanjem nekvalitetnih zemljišč ali širjenjem invazivnih rastlin, podnebnimi spremembami, globalnim segrevanjem, prekomerno vlažnostjo in drugimi dejavnostmi, povezanimi s človeškim vedenjem.

https://www.europarl.europa.eu/news/en/press-room/20181106IPR18328/parliament-calls-for-alarming-spread-of-lyme-disease-to-be-tackled

https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/B-8-2018-0514_SL.html

0

Dva različna koncepta zdravljenja lajmske borelioze IDSA : ILADS

Po svetu sta v uporabi dva  različna koncepta metod diagnosticiranja in zdravljenja lajmske borelioze – enega zastopa Mednarodno društvo  za lajmsko boreliozo in z njo povezanimi boleznimi (International Lyme and Associated Diseases Society – ILADS), drugega pa ameriško društvo za nalezljive bolezni (Infectious Diseases Society of America – IDSA); razlike med njunima pristopoma pa vplivajo tudi na prakso zdravljenja v EU. Zdravniki obeh združenj so v sporu; IDSA je tista, ki je narekovala smernice diagnosticiranja in zdravljenja lajmske borelioze zadnjih 25 let, a zadnja leta se v ambulantah in klinikah v Ameriki in  Evropi vse pogosteje zdravi po smernicah ILADS.

“Ena izmed pomembnih razlik je, da IDSA zagovarja, da sta diagnosticiranje in terapija borelioze enostavna, zdravljenje kratko in zadostuje manjši odmerek antibiotikov – praviloma dva do tri tedne. Simptomatika po terapiji, ki ostane bolniku, je le postlajmski sindrom, torej skupek znakov po boreliozi.

Zdravniki ILADS pa zagovarjajo, da gre za boreliozo, ki jo je težko diagnosticirati in izvajati terapijo, da je potrebno dolgotrajnejše in močnejše antibiotično zdravljenje, simptomatika, ki ostaja, pa je kronična persistentna borelioza. Velikokrat so pacientom postavljene napačne diagnoze – kot so fibromialgija, revma, psihosomatske bolezni vseh vrst, multipla skleroza, ALS idr. Klopi prenašajo s seboj tudi druge mikrobe, v povprečju 6 do 7 mikrobov: druge bakterije, viruse, glive in parazite, ki povzročajo koinfekcije. Zato zdravniki ILADS govorijo o multisistemski bolezni, zdravljenje pa je zaradi tega zapleteno in dolgotrajno.

http://www.dr-hopf-seidel.de/mediapool/87/874128/data/Kontroverse-Borreliose.pdf

http://www.dr-hopf-seidel.de/mediapool/87/874128/data/Unterschiede_zwischen_IDSA_und_ILADS.pdf

https://www.ilads.org/research-literature/controversies-challenges/

 

0

NOVO! Izšla je prva knjiga o kronični lajmski boreliozi v slovenskem jeziku

V decembru 2019 je izšla prva knjiga o kronični boreliozi z naslovom: Kronična persistentna lajmska borelioza v slovenskem jeziku. Gre za prevod knjige. 

 Avtorica dr. Petra Hopf – Seidel, nevrologinja in psihiatrinja, že več kot 20  let uspešno zdravi bolnike z lajmsko boleznijo. V knjigi opisuje svoje dragocene izkušnje pri zdravljenju te bolezni, njene klinične simptome, katere vzporedne klopne okužbe se pri tem še lahko prenašajo, katere laboratorijske preiskave je mogoče odrediti in kakšne so sploh možnosti zdravljenja.

Knjiga na 74 straneh, je preprost, vsem razumljiv in medicinsko podkovan priročnik o lajmski boreliozi, namenjena strokovni javnosti, pacientom in širši javnosti.

Knjiga stane 12 eur in jo je mogoče kupiti v knjigarnah Mladinske knjige ter Državne založbe v  Sloveniji ali pa naročiti direktno pri založbi na mail korekt-plus@siol.net

 

0

Simptomatika borelioze, dr. Petra Hopf Seidel, nevrologinja in psihiatrinja, Nemčija (prevod) 

Kadar obstaja sum na prisotnost kronične bolezni z imenom  lajmska (lymska) borelioza (LB), mora obstajati nekaj od naslednjih simptomov – na splošno več kot trije, ki so očitni v določenem časovnem obdobju.

 

 

 

 

A. Splošni simptomi in zapleti
1. Prekomerna in dolgotrajna utrujenost in izčrpanost brez razumnega fizičnega napora, slaba vzdržljivost in splošna telesna šibkost.
2. Brezbarvno ali boleče otekanje bezgavk na vratu, pod pazduhami ali v dimljah.
3. Motnje avtonomnega živčnega sistema, kot so motnje v zaznavanju temperature, ki jo pogosto spremlja močan občutek brazgotinjenja, epizode močnega znojenja, večinoma ponoči – pa tudi čez dan (podobno ženskam v menopavzi). Vendar to velja tudi za moške z LB. “Žareče ličnice” brez povišane telesne temperature in brez razloga, večinoma pozno popoldne, kot tudi drgetanje in občutek “hladu do kosti”, hladne roke in stopala,celo v toplem okolju.
4. Poudarjene motnje spanja pri mladih in starih: zgodnje zbujanje, pogosto prekinjeno spanje, zelo slab spanec, ki ga pogosto spremljajo nočne more.
5. Povečanje telesne mase ali izguba telesne mase brez kakršne koli spremembe v prehrani.
6. Večja dovzetnost za okužbe vseh vrst, zlasti sinusov in zgornjega dihalnega trakta, navadno brez vročine. Večinoma so to dolgotrajne okužbe.
7. Redno ali precej naključno  ponavljanje simptomov, to je ca. vsake štiri tedne (recidivi so pogosti in tipični znaki kronične LB). Do poslabšanja simptomov pogosto pride po kakršni koli okužbi, cepljenju ali anestetiku ob operaciji.

B. Bolečine, otekline in togost sklepov
1. Epizodne, hude bolečine v določenih sklepih se pojavijo neodvisno od vremena, stresa,menstruacije ali drugih dejavnikov, ki bi k temu prispevali; in čez nekaj časa izginejo brez posebnega zdravljenja; vendar se kasneje ponovno pojavijo v drugem sklepu. Veliki sklepi so prizadeti v večji meri kot mali sklepi, npr. kolena, boki, ramena in gležnji bolj kot komolci, pete, prsti, zapestja in čeljusti. Ta vrsta bolečine v sklepih se lahko pojavi med počitkom, ko si npr. v postelji.
2. Občutljivost sklepov in mišic kot pri gripi.

C. Mišice in tetive/kite
1. Neprekinjene bolečine, trzanje in krči mišic po celem telesu, večinoma v nogah in rokah brez predhodne fizične obremenitve, občutki v mišicah kot da te spreleti elektrika.
2. Bolečine v tetivah/kitah in vezeh (ti. fibromialgija). Najbolj prizadeti so Ahilove tetive, dalje bolečine v  komolcih (“teniški komolec”, “golfistični komolec”), tetive zapestja. “sindrom karpalnega kanala” = CTS, boleče tetive podplatov (z bolečino zjutraj, ko prvič vstaneš in hodiš) in včasih boleče tetive prstov na roki, večinoma prstanec (t.i. “sprožilni  prst”- trigger finger).
3. Delna ali popolna ruptura/pretrganje nekaterih tetiv/kit brez obremenitve, do katerih občasno pride celo spontano.
4. Bolečine v golenih ali petah, še posebej ponoči (zelo tipičen znak kronične LB).
5. Nenadna, uničujoča mišična bolečina, ki se stalno naključno seli, iz ene skupine mišic v druge.
6. Šibkost v nekaterih mišicah, npr. v stegenskih mišicah.
7. Ponavljajoča se vnetja in otekanja mehkih delov sklepov (»bursitis«).

D. Spremenjena občutljivost kože, celo njena otrplost in morebitne spremembe las, nohtov in kože
1. Povečana občutljivost kože in/ali odrevenelost v določenih delih telesa.
2. Pogoste kožne reakcije, kot so “bull s eye rash” (= erythema migrans), ki se pojavi v približno 50% okužb z borelijami ali bolj redko limfocitom (lymphocytom). Obe reakciji sta prepričljiva znaka okužbe z bakterijo borelija.
3. Dokaj redek pojav (le pri 2% vseh bolnikov z LB) je koža tanka kot cigaretni papir, v tretjem stadiju bolezni imenovana, acrodermatitis chronica atrophicans (ACA).
4. Občutek gorenja (koža močno peče) ali mravljinčenja na koži, močna bolečina kot vbod z nožem, ekstremna občutljivost na dotik ali na hladno/toplo.
5. Boleče bulice (“panniculitis”) pod kožo, večinoma na rokah in nogah.
6. Ekcem ali rdeče pike različnih vrst, nove akne na obrazu ali telesu, včasih zelo suha in luskasta koža, še posebej na dlaneh na rokah.
7. Difuzna izguba las (zlasti pri ženskah).
8. Boleče lasišče pri česanju.
9. Nepravilnosti pri rasti nohtov s cepitvijo in grebeni na nohtih.

E. Centralni in periferni živčni sistem
1. Pogosti, močni in nenadoma nastali glavoboli, razpršeni ali kot pokrovček ali obroč okoli glave.
2. Draženje kranialnih/možganskih živcev je precej pogosto. Najpogostejši in zgodnji znak okužbe z borelijo je paraliza obraza (enostranski padec obraza). Pri kronični LB je lahko vpletenih istočasno več kot eden od 12 možganskih živcev.
3. Bannwarthov sindrom, ki se pojavi kot močna in žgoča/vlečna bolečina v roki ali nogi, ki je intenzivnejša med počitkom – ponoči (v primerjavi z bolečino “zdrsnjenega diska”, ki se manifestira kot močna bolečina med hojo ali ob sedenju).
Razlog za to razliko je vnetje korena živca, ki ga povzroča borelija, in ne mehanski pritisk na živčni koren.

F. Hormonske motnje
1. Spremembe v metabolizmu serotonina in triptofana zaradi vnetja. Zmanjšane ravni teh hormonov možganov (in črevesja) povzročajo razdražljivost ali npr. strah pred višino, napade anksioznosti (večinoma ponoči), latentno agresivnost z izbruhi jeze, izrazito depresivno nihanje razpoloženja (včasih celo nastop manično depresivne motnje), splošno čustvena nestabilnost, kot je jok brez očitnega razloga.
2. Povečana dovzetnost za stres, zmanjšana samopodoba.
3. Pri otrocih so večinoma prisotne motnje pomanjkanja pozornosti, nezmožnost koncentriranja in nemir, ki vodijo do nezmožnosti pri učenju (pogosto napačno diagnosticirano kot ADHD – pomanjkanje pozornosti in motnja hiperaktivnosti), razdražljivost, agresivnost in sporen odnos do bratov in sester ter sošolcev.
4. Spremembe spolnih hormonov (testosterona, progesterona, estrogena) z nepravilnostmi pri menstrualnih ciklusih, izguba spolne želje (libido) za oba spola, bolečine v prsih (bradavičke, mlečne žleze), šibke erekcije in bolečine v testisih.

G. Kognitivne motnje
1. Rahlo poslabšanje kognitivnih funkcij, kot je izguba kratkotrajnega spomina in zmanjšanje pozornosti, zmanjšana sposobnost učenja, sprejemanja novih stvari in razumevanja zapletenih povezav, zmedenost in upočasnitev ter “zameglitev” logičnega razmišljanja (brain fog – “možganska megla”), občutek, da si v vzporednem svetu (“živiš v stekleni kletki”).
2. Težave pri iskanju pravilnih besed ali imen, še posebej je to neprijetno, če so to dolgotrajni prijatelji in znanci, ki se jih ne spomniš, napačna izgovorjava in/ali napačno črkovanje besed in zamenjava črk, zlasti pri uporabi računalnika – manjkrat pri pisanju z roko.
3. Zelo težki primeri LB kažejo znake dezorientacije glede na čas in kraj, kot tudi izrazito izgubo spomina (ki se pogosto napačno diagnosticira kot primer Alzheimerjeve bolezni).
4. Obstajajo tudi nekateri redki primeri psihotičnega vedenja s halucinacijami in blodnjami, obsesivnih motenj, maničnega depresivnega nihanja razpoloženja, jeze in agresije do točke izgube nadzora.
5. Epilepsija se pojavi zelo redko, večinoma pri otrocih, spremlja pa jo  zvišana telesna temperatura.

H. Čutila
1. Motnje vonja in okusa.
2. Nepravilno delovanje oči z zamegljenim vidom, škiljenje, bolečine v gibanju očesnih jabolk, rahlo padanje vek, povečana občutljivost na svetlobo, nezmožnost prilagoditi se na svetlobo in pogoste okužbe oči (“rdeče oči”) s pekočim občutkom, suhost in občutek tujka v očesu (tj.konjunktivitis), primanjkljaj ali črne pike na vidnem polju (“mouches volantes” ali “floaters”). Lahko rečemo, da lahko okužba z LB vpliva na vsak del očesa.
3. Okvarjena funkcija ušes z motnjami sluha, ki se lahko giblje od zmanjšanega sluha do izgube sluha, zvonjenja v ušesih (“tinitus”), bolečin ali srbenja ušesnega kanala ali na uhljih, povečana občutljivost na določene zvoke in hrup.
4. Omotičnost in prizadeta hoja.

I. Glava in vrat
1. Boleče in vneto grlo in mandlji, večinoma enostransko, razdražena sluznica ust, suha koža in težave pri požiranju.
2. Težko se je znebiti ponavljajočega se vnetja sinusov z izločanjem sluzi.
3. Kašelj in čiščenje grla brez kakršne koli nedavne okužbe.
4. Bolečine v čeljusti in zobeh ter na stiku čeljusti (TMJ) ne, da bi zobozdravnik lahko našel kakršenkoli vzrok za to.

J. Prsni koš, trebuh in notranji organi
1. Bolečine, podobne brazgotinam (Scar tissue-like pains), v prsnem košu t.j. vlečenje in tavost, še posebej v sklepu prsnice, v  grudnici, ki jih spremlja občutek, da ne morejo pravilno dihati,  oteženo dihanje po le malem naporu, občutek pritiska na prsni koš (“slon sedi na tvojih prsih”).
2. Včasih hiter srčni utrip, večinoma ponoči, brez vsakega predhodnega napora, nepravilen srčni utrip (aritmija in posebni srčni utripi) pa tudi palpilacije.
3. Sprememba krvnega tlaka, predvsem zvišanje vrednosti, zlasti diastoličnega tlaka do več kot 90 mm Hg.
4. Urološki problemi, kot so pekoč občutek v mehurju, bolečine v prostati ali bolečine v preponi, brez kakršnihkoli dokazov o bakterijskih okužbah (psevdoprostatitis), pogosto uriniranje podnevi in ponoči, inkontinenca ali blokiranje pretoka urina.
5. Povišani jetrni encimi ali povečanje vranice, kar kaže na okužbo v teh organih, pa tudi prebavne težave, kot so zgaga in želodčne bolečine.
6. Motnje v funkciji delovanja žleze ščitnice, večinoma prešibko delovanje (hipotiroidizem- hypothyroidism), s protitelesi proti ščitničnemu tkivu (večinoma Anti-TPO, npr. Hashimoto-tiroiditis).
7. Spremembe metabolizma, kot so povečana kislost z urinom pH pod 6,0; na novo razvita intoleranca na laktozo ali druga živila, povišanje holesterola, na novo razvita intoleranca na alkohol in dolgotrajni neželeni učinki po uživanju alkohola.
8. Težave s prebavili, kot so bolečine v trebuhu ali krči, napenjanje trebuha, nepravilnosti pri prebavi in črevesju (driska se spreminja z zaprtjem), izguba apetita, slabost in bruhanje.
9. Funkcionalni problemi trebušne slinavke z nagnjenostjo do hipoglikemičnih reakcij (speči diabetes).

 

http://www.dr-hopf-seidel.de/mediapool/87/874128/data/Borelioza_simptomi_Dr._Petra_Hopf_Seidel.pdf

 

 

0

Najpogostejši simptomi borelioze – raziskava bolnikov

Boreliozo upravičeno imenujemo velika posnemovalka ali tudi kameleon bolezni, saj je potrjenih več kot 150 različnih simptomov te bolezni. 

Najpogostejši simptomi borelioze – raziskava bolnikov  iz nemško govorečih dežel borreliose-nachrichten.de 

 

 

Hierarhija simptomov borelioze 

Pogostost pri pacientih  

Simptomi borelioze

97,70% izčrpanost, izguba zmogljivosti, pomanjkanje vzdržljivosti/kondicije
96,32% simptomi v intervalih (izbruhih) v različno dolgem trajanju 
92,80% motnje spanja -preveč ali premalo, težave pri  uspavanju  in zbujanje ponoči
92,80% motnja koncentracije, razmišljanja, zaznave ali orientacije
92,93% bolečine v hrbtu in ramenih
92,11% glavobol in bolečine v vratu s togostjo
91,81% občutek natega mišic brez predhodne obremenitve
90,74% pekoč občutek, zbadanje, mravljinčenje na različnih delih telesa
90,05% občutek zmrzovanja ali potenje, ne glede na razmere, spremenjen občutek za zaznavanja temperature
88,67% motnje pri iskanju besed / izražanju
87,90% bolečine v sklepih / otekanje nog/stopal
87,75% bolečine v sklepih / otekanje rok/prstov
85,91% kardiovaskularni simptomi, npr. zvišan krvni tlak, nepravilen srčni utrip, palpitacije
83,84% simptomi prebavil – želodca in črevesja
83,15% znojenje ponoči
83,46% omotica
83,00% negotovost pri hoji in (o)prijemanju
82,85% motnje vida, vidne tančice / proge, vnetne očesne spremembe
81,85% zasoplost in kratka sapa ob le  rahlem naporom
81,24% “megla v glavi”/demenci podobni simptomi
80,86% motnje finih motoričnih sposobnosti/motnje v koordinacije gibov
80,17% otrplost / pojav paralize
79.25% kožni simptomi – srbenje, spremembe itd.
76,65% težave z mehurjem in spolna disfunkcija
75,73% potreba po uriniranju ponoči
75,50% slušne motnje, žvižganje, piskanje ali šumenje, tinitus
74,04% psihiatrični simptomi
73.43% nenadne spremembe teže – povečanje/zmanjšanje, brez spremembe prehrane
68,22% okužbe dihalnih poti
57,20% izpadanje las

 

Pogostost simptomov: https://www.borreliose-nachrichten.de/haeufigkeit-borreliose-symptome/

Rezultati raziskave: https://www.borreliose-nachrichten.de/14-veroeffentlichung-zur-datenerhebung

Napačno postavljene diagnose https://www.borreliose-nachrichten.de/borreliose-fehldiagnose/

 

 

0

Pojavnost lajmske (lymske) borelioze v svetu in pri nas

Že leta 2008 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila lajmsko (lymsko) boreliozo za nalezljivo bolezen, ki se v svetu najhitreje širi, hitreje kot tuberkuloza in malarija in jo označila za svetovno epidemijo.

Število pacientov z lajmsko (lymsko) boreliozo se v svetu nenehno povečuje. Po podatkih raziskovalcev bi lahko bila leta 2050 v svetu okužena že tretjina prebivalstva (dr.Leona  Gilbert, Uni Yuvaskula, Finska, kongres o boreliozi, Uni Ulm oktober 2019). Danes je lajmska borelioza prisotna že na vseh kontinentih razen na Antaktiki.

Širitev je posledica nepravočasnega zgodnjega odkrivanja, ne dovolj specifičnih- natančnih in različno uporabljenih  laboratorijskih testov po svetu,  kot so testi za ugotavljanje protiles na borelijo – ELISA test, test imunoblot / westernblot, encimsko vezan imunski test (Elispot), test limfocitne transformacije (LTT), analiza cerebrospinalne tekočine (CSF), mikroskopiranje v temnem polju  (dark field metoda), histološke metode  idr. ter neustreznega zdravljenja.  Smernice zdravljenja  (vrsta, dolžina in količina antibiotičnega in drugega podpornega zdravljenja) ameriškega združenja CDC, ki jim sledijo po vsem svetu,  so stare 25 let

Do sedaj je  namreč poleg bakterij iz rodu Borrelia pri klopih najdenih že več kot  30 različnih koinfekcij (vzporednih okužb), kot so najpogosteje bartonelle, rikecije, erlihije, anaplazme, klamidije, babezije, tularemije idr. Ocena je, da klop prenaša v povprečju 6 -7 različnih patogenov.    

V medijih je velik poudarek na KME- klopnem meningoencefalitisu, ki ga povzroča virus in za katerega obstaja cepivo. KME je razmeroma redek v primerjavi z boreliozo. Ocene so, da je okužba z borelijami tudi do  50 x pogostejša kot pa okužba z virusom KME.

Poseben problem je, da je na endemičnih področjih, po ocenah, skoraj vsak drugi klop okužen z borelijo.

Slovenija spada med najbolj endemična področja na svetu. Podatki za Slovenijo za zadnja leta kažejo, da je prijavljenih primerov okužbe z borelijo  okoli 5000 – 6000 letno. Ocena je, da bi lahko bilo skupaj z neprijavljenimi primeri, a v primerjavi z Avstrijo (podatki s  kongresa o nevroboreliozi, Villach, maj 2018), vseh okužb letno v Sloveniji med 15.000 in 20.000.     

Podatki za Nemčijo kažejo, da  je 2012 obolelo  manj kot  500 ljudi  za KME, pri čemer je bilo okoli 600.000 na novo okuženih za lajmsko boreliozo. Druge študije (poročanje za boreliozo ni obvezno, za KME pa je) kažejo, da je leta 2008  ca. 2,5 % prebivalstva (to je ca 2 milijona) potrebovalo zdravljenje zaradi na novo pridobljene in kronične lajmske borelioze.

Od leta 1982 je v ZDA število na novo okuženih pacientov naraslo letno za več kot 25-krat, po oceni naj bi se  vsako leto na novo okužilo ca. 300.000 Američanov (po drugih virih pa vsaj pol milijona). Podatki niso točni, ker le ca. 40-50 % (nekateri viri navajajo celo le še 20%) vseh okuženih razvije izpuščaj, imenovan erythema migrans – potujoči eritem ali “bikovo oko” ali limfocitom, ki sta zanesljiva in tipična znaka okužbe.

Tudi pri drugih žuželkah, kot so komarji, pršice, obadi in bolhe, so našli DNK borelije, vendar do sedaj niso bile izvedene študije, ki bi potrdile, da so tudi te žuželke lahko neposredni prenašalci.

Obstajajo dokazi o prenosu spirohet borelije preko maternice na plod, ter tudi prenos s transfuzijo krvi in transplantacijo organov.

Pripravila: mag. Majda Kralj, podpredsednica Društva bolnikov za boreliozo Slovenije in članica Deutsche Borreliose Gesellschaft 

 

Primer okužb z borelijo in koinfekcijami – vzporednimi povzročitelji bolezni v ZDA

 

 

0

V posameznih predelih države je lahko okužena tudi polovica klopov

Slovenija sodi med države, kjer je verjetnost okužb, ki jih prenašajo klopi, izjemno visoka, okužbe pa lahko resno ogrozijo zdravje. Za najtežjo bolezen, klopni meningoencefalitis, ki jo lahko preprečimo s cepljenjem, ni zdravila. Za najpogostejšo lajmsko boreliozo in redko humano granulocitno anaplazmozo, ki ju zdravijo z antibiotiki, ni cepiva. Zato se je treba pred klopi ustrezno zaščititi tudi z oblačili in repelenti ter po prisesanju klope čim prej odstraniti iz kože.

Z borelijami okuženi klopi so razširjeni po vsej Sloveniji, s povzročiteljem klopnega meningoencefalitisa okuženih klopov je največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. Tveganju okužbe so izpostavljeni ljudje vseh starosti, tudi otroci, še posebno tisti, ki se veliko gibajo v naravi ali opravljajo aktivnosti na prostem. Zadnji dve leti število okuženih znova narašča.

Brezsimptomne okužbe

»Uspešnost zdravljenja pri najpogostejši okužbi, ki jo prenašajo klopi, lajmski boreliozi, je odvisna od zgodnjega odkritja bolezni, razloži akademik prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Še bolje je, da okuženega klopa čim prej odstranimo, saj pride do okužbe od 18 do 24 ur po njegovem prisesanju. Veliko hitreje, vsega deset minut, za okužbo potrebuje virus klopnega meningoencefalitisa. Okužbo z njim prenaša manj kot odstotek klopov, delež klopov, ki so nosilci borelioz, pa je v posameznih predelih pri nas več kot petdesetodstoten, opozarja Strle. Kot pravi, vsi ljudje po prenosu okužbe ne zbolijo, okužba se lahko pokaže zgolj s tvorbo protiteles in povsem brez simptomov. »Brezsimptomnih okužb je zelo veliko. Ocenjuje se, da jih je pri okužbi z virusom klopnega meningoencefalitisa tri četrtine oziroma od 75 do 98 odstotkov, pri lajmski boreliozi pa približno polovica okužb,« pravi Sterle.

Bolnike s klopnim meningoencefalitisom, ki je resno virusno vnetje osrednjega živčevja, zdravijo zgolj simptomatsko, saj zdravila ni in lahko le lajšajo posamezne simptome bolezni. Zaradi teže bolezni, bolnišničnega zdravljenja in včasih dolgotrajne rehabilitacije pomeni klopni meningoencefalitis številne neprijetnosti in stiske za pacienta pa tudi svojce, kakor tudi veliko finančno breme, izpostavlja Strle; Bolezen bi lahko preprečili s cepljenjem. A se pri nas redno cepi le sedem odstotkov prebivalstva, v podobno ogroženi Avstriji pa več kot 80 odstotkov.

Dve fazi bolezni

Prva faza bolezni pri meningoencefalitisu se začne približno teden dni po vbodu klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni do treh tednov, v drugi fazi bolezni simptomi stopnjujejo. Izrazijo se z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, tresenjem rok in jezika, včasih z motnjami zavesti in zbranosti. Pri 5 do 10 odstotkih bolnikov se pojavijo ohromitve, približno odstotek obolelih umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju.

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu strokovnjaki priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje opravi še pred aktivnostjo klopov, torej pred začetkom toplejšega obdobja. Drugi odmerek sledi prvemu po enem mesecu, tretji pa čez 5 do 12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, pozneje pa na pet let, da se ohrani ustrezna raven zaščite. Cepljenje se lahko opravi na območnih enotah NIJZ in pri izbranih zdravnikih.

Lajmska borelioza je razširjena po vsej Sloveniji. »Na leto naštejemo tudi več kot 6000 novih primerov bolezni in smo glede na incidenco, ki lahko v posameznih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija v svetu,« je povedala Ondina Jordan Markočič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Cepiva ni, možnost okužbe lahko pomembno zmanjšamo s primerno zaščito z oblačili in repelenti in čimprejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov. Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe trajajo nekaj tednov do mesecev. Že v času kožnih sprememb ali pa v prvih mesecih po izginitvi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Pravočasno zdravljenje z antibiotiki je dokaj uspešno, težji potek je pri zastaranih oblikah bolezni, ki pa v Evropi še ni terjala smrtnih žrtev.

 

https://www.dnevnik.si/1042817428

0

Diagnostika lajmske borelioze – intervju z infektologom

Borelioza je bakterijska bolezen, ki jo prenaša klop. Zanjo, za razliko od klopnega meningitisa, nimamo cepiva. Zato je zaščita pred odhodom v naravo nujna. Kako se zaščititi in ukrepati ob morebitni okužbi, nam je razložil infektolog prim.mag. Branko Šibanc.

Če mislite, da ste okuženi z borelijo in ne najdete razumevanja pri osebnem zdravniku, se lahko obrnete tudi na Društvo bolnikov z boreliozo.

Kakšna je razlika med klopnim meningitisom (KME) in boreliozo? Povzročitelj je v prvem primeru virus, v drugem bakterija. KME ne zdravimo z antibiotiki, zato priporočamo cepljenje, medtem ko za boreliozo cepiva nimamo, bakterijo pa lahko uničimo z antibiotikom. Čas prisesanja klopa za verjetnost okužbe z virusom KME ni pomemben, pri boreliozi pa se verjetnost bakterijske okužbe močno poveča na vsakih 24 ur prisesanja. KME je lahko smrten, neposredne smrti zaradi borelioze pa v Sloveniji še nismo zabeležili.

Kaj torej je borelioza in kako se z njo okužimo? Borelioza je bakterijska bolezen, ki jo povzroča Borrelia burgdorferi, prenaša pa jo isti klop kot KME, zato lahko po vbodu enega klopa zbolimo zaradi dvojne okužbe. Klop je prenašalec bakterije, ki jo v času sesanja krvi prenese na bolnika. Čas sesanja je pomemben pri prenosu borelije v telo, zato je pomembno, da klopa čim prej odstranimo. Pri tem ga ne smemo zmečkati, saj se verjetnost prenosa okužbe s tem poveča.

Kako razširjena je borelioza v Sloveniji? Bolezen je prisotna v vseh slovenskih pokrajinah, kjer so prisotni klopi – je endemična. Letno zabeležimo med  4000 in 6000 novih okuženih bolnikov. Ocenjujemo, da je zaradi nedoslednosti prijav kot nepoznavanja obolenja med bolniki to število vsaj petkrat večje. Glede na število prebivalcev smo v Sloveniji z incidenco več kot 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev najbolj ogrožena populacija prebivalcev na svetu.

Kakšni so znaki okužbe in kako jih prepoznamo? Borelioza je bakterijska okužba, ki jo prenaša klop. Cepivo proti boreliozi ne obstaja, zato je treba nameniti še večjo pozornost zaščiti telesa z ustreznimi sredstvi in oblačili. Praviloma (ni nujno!) se po vbodu klopa na mestu vboda po 48 urah ali več pojavi rdečina, ki je lahko kolobarjasta (ni nujno!) in v nekaj dneh preraste v premer pet centimetrov in praviloma ne izgine pred iztekom enega tedna. Eritem se lahko širi več tednov, praviloma je povsem neboleč, lahko le blago srbi ali skeli. Nekateri bolniki imajo ob tem dodatne težave, kot so glavoboli, bolečine v mišicah, blago povišano telesno temperaturo.

Rdečina nato praviloma sama izgine, s čimer pa nismo ozdraveli. Čez nekaj tednov se lahko pojavi vnetje sklepov, vnetje srčne mišice ali pa zaradi prodora v živčni sistem bolnik zboli za borelijskim meningitisom. Eritem se lahko občasno pojavi tudi na mestu, kjer klop ni bil prisesan, pri otrocih pa pogosto vidimo številne kolobarjaste eriteme, ki zahtevajo napotitev k infektologu. Kakšna faza borelioze se lahko pojavi tudi brez predhodnega eritema. Velja poudariti, da lahko borelija prizadene vsak organ in povzroči njegovo vnetje, zato jo imenujemo tudi veliki posnemovalec, saj poteka podobno kot marsikatera druga bolezen.

Kdaj je treba k zdravniku? Vsak sum na okužbo po vbodu klopa terja takojšnjo obravnavo pri zdravniku. Prvo fazo borelioze naj zdravi osebni zdravnik. Ob sumu na napredovalo borelijsko okužbo pa bo izbrani zdravnik praviloma opravil krvne preiskave in vas napotil k infektologu.

Kakšne so posledice borelioze in ali je ozdravljiva? V kolikor bolezen prepoznamo pravočasno in jo ustrezno zadostno zdravimo z antibiotiki, praviloma popolnoma ozdravimo. V primeru zakasnelega zdravljenja in redkeje tudi v primeru ustrezne terapije, pa lahko bolezen vseeno napreduje in prizadene tarčne organe. Tako lahko pride do vnetja srčne mišice, vnetja centralnega ali perifernega živčnega sistema, tanjšanja kože, motenj vida, paraliz. Kljub zdravljenju bolnikom lahko ostanejo težave, ki jih danes opredeljujemo z nazivom post – lajmski sindrom. Ti bolniki navajajo predvsem neopredeljene bolečine v mišicah, sklepih, imajo pogoste glavobole, motnje v koncentraciji, motnje kratkoročnega spomina, razdražljivost, motnje spalnega ciklusa, zmanjšan libido, depresijo.

Kaj lahko storimo sami, da se kar najbolje zavarujemo in zaščitimo pred okužbo? Najpomembnejše je preprečevanje klopovih vbodov. Izogibanje okuženim področjem je največkrat nemogoče (zlasti pri boreliozi, ki je povsod po Sloveniji), zato sta bistvena samopregledovanje in nošenje svetlih, gladkih oblačil. Kratki rokavi in kratke hlače za v gozd in jase niso primerni. Nogavice potegnemo čez zavihke dolgih hlač. V tujini (npr. Avstriji) je nameščenih ob gozdovih veliko opozorilnih tabel o nevarnosti klopov. Po vrnitvi domov se je treba preobleči, oblačilo izsušiti v sušilnem stroju, saj vroč zrak klopa najhitreje uniči. Svetujemo, da pregledate celo telo in se nato stuširate. V primeru vboda je treba klopa odstraniti, ob čemer poskušajte odstraniti celega in brez kemikalij. Kožo nato razkužite, klopa pa uničite in varno odstranite. Lahko ga pošljete na testiranje.

prim.mag. Branko Šibanc, predsednik Društva bolnikov z boreliozo  

0

Dokazna definicija kronične lajmske bolezni, objavljena v reviji Antibiotiki

Mednarodno združenje za lajmsko boreliozo in pridružene bolezni (ILADS) je objavilo, da je njihov članek “Kronična lajmska bolezen”: dokazilo – opredelitev delovne skupine ILADS”, objavljen v reviji “Antibiotiki” v okviru posebne številke “Antibiotična odpornost borelije”

V prispevku, objavljenem 16. decembra 2019, je podana opredelitev kronične lajmske bolezni (CLD), ki temelji na dokazih. Članek je dostopen na naslednji povezavi: https://www.mdpi.com/2079-6382/8/4/269.

ILADS definira KLB- kronično lajmsko bolezen kot večsistemsko bolezen s širokim naborom simptomov, ki so neprekinjeno ali občasno prisotni najmanj šest mesecev. KLB je posledica aktivne in trajajoče okužbe katerega koli od več patogenih članov kompleksa Borrelia burgdorferi sensu lato (Bbsl). Delovna skupina ILADS je opravila sistematični pregled več kot 250 strokovno pregledanih prispevkov, da je opredelila klinični spekter KLB. Ta definicija KLB, ki temelji na dokazih, pojasnjuje pomen izraza in potrjuje, da lahko kronične in trajajoče okužbe z Bbsl povzročijo kronično bolezen. Uporaba te definicije kronične lajmske borelioze bo spodbudila boljše razumevanje okužbe in olajšala prihodnje raziskave. Samuel Shor, dr. med., glavni avtor, pravi: “Pri vzpostavljanju znanstvene podlage naše definicije ILADS zavračamo trditve, da kronična lajmska bolezen ne obstaja, in spodbujamo raziskovalce, naj se lotijo dela, ki bo na koncu izboljšalo rezultate in življenje bolnikov.”

https://www.ilads.org/evidence-based-definition-of-chronic-lyme-disease-published-in-antibiotics-journal/